Prihodnost lesa, doma in gradnje: Pogovor s Tadejem Gosakom (Marles)
V najnovejši epizodi LynxCraftovega podcasta smo gostili Tadeja Gosaka, generalnega direktorja Marles Hiše, enega najstarejših in najbolj izkušenih proizvajalcev montažnih lesenih objektov v širši regiji. Marles je LynxCraftov partner pri razvoju sodobnih rešitev lesene gradnje, zato smo se z Gosakom pogovarjali o tradiciji, trajnosti, globalnih izzivih in prihodnosti bivanja.
Čeprav je ton pogovora sproščen, so teme, o katerih govori, temeljna vprašanja sodobne gradbene industrije: kako graditi hitro, trajnostno, kakovostno in hkrati cenovno sprejemljivo.
125 let tradicije, ki se danes sliši skoraj neverjetno
Marles je eno najstarejših podjetij v Sloveniji. Več kot 125 let delovanja in več kot 70 let izkušenj s prefabrikacijo lesenih objektov podjetju daje perspektivo, ki je v panogi redka. Gosak poudarja, da je bistvo Marlesove moči v znanju, ki se prenaša iz generacije v generacijo.
Lesena montažna gradnja, ki jo danes vidimo kot sodobno rešitev, je v Marlesu začela nastajati že kmalu po drugi svetovni vojni. Takrat je bil pristop – prenos dela z gradbišča v kontrolirano proizvodnjo – radikalno nov. V osnovi se koncept do danes ni spremenil: leseni elementi nastajajo v tovarni, na lokaciji pa se hiša postavi v nekaj dneh.
Kakovost včasih preseže trg
Marles se danes pogosto znajde v paradoksu: produkt je tako dovršen, da kupci na nekaterih trgih nanj niso pripravljeni.
Gosak pojasni, da Marles uporablja naravne materiale, predvsem lesena vlakna in kameno volno, ki zagotavljajo boljše bivalno ugodje, nižji ogljični odtis in bolj “dihajoče” konstrukcije. Na mnogih tujih trgih prevladujejo cenejši materiali na osnovi polimerov — energetsko učinkoviti, a bivanjsko precej manj prijazni.
To pomeni, da je Marles pogosto “pred dobo”, vendar hkrati tudi podjetje, ki želi kupcem dokazati, da so dolgoročne koristi večje od začetnega vložka.
Globalni trg, lokalne specifike
Lesena gradnja v Evropi ni povsod enako sprejeta. Od severa proti jugu delež lesene gradnje pada, kar je zgodovinsko povezano z dostopnostjo materialov. Kljub temu Marles gradi povsod: od Skandinavije do Karibov, od Kolorada do Istre.
Gosak poudarja, da ključ ni v uniformnosti, temveč v prilagajanju. Italijani želijo vidni les, trgi srednje Evrope zahtevajo svojo tipologijo, v Istri se pričakuje kamen. Marles se temu odziva s fleksibilno arhitekturo in širokim naborom certifikatov, ki jim omogoča vstop na številne regulirane trge.
Les kot strateški material
Eden najmočnejših delov pogovora je Gosakov pogled na trajnost.
Njegov argument je preprost:
- les je edini gradbeni material, ki pri nastanku absorbira CO₂,
- les je mogoče vgraditi z minimalno energijo,
- življenjski cikel lesenih objektov je dolg, dokazano preko 1000-letnih primerov po svetu,
- ob koncu življenjske dobe je večino lesenih objektov mogoče reciklirati ali celo prestaviti.
Marles je šel korak dlje: njihova linija Fresh omogoča 100-odstotno reciklabilnost vgrajenih materialov.
Gosak meni, da bi morali EU in države članice les obravnavati kot strateški material, saj gradbeništvo prispeva kar 38 % vseh globalnih emisij. Brez prehoda na naravne materiale ne bo resnega zelenega prehoda.
Prefabrikacija kot odgovor na pomanjkanje kadra
Pomanjkanje delovne sile je ena največjih kriz gradbeništva. Tu ima lesena montažna gradnja posebno prednost: hiša je na terenu postavljena s 3–4 ljudmi v dveh do treh dneh. Klasična gradnja tega ne more doseči.
Marles je zato v zadnjih letih investiral v obsežno posodobitev proizvodnje — od novih strojev do digitalizacije procesov — in s tem ustvaril pogoje za večjo avtomatizacijo, hitrejšo izvedbo in manj odvisnosti od terenskega kadra.
Standardizacija kot nuja, ne omejitev
Če želi industrija zagotoviti dostopno stanovanjsko gradnjo, bo morala zmanjšati ekstremno individualizacijo projektov. Danes še vedno preveč objektov nastaja “manufakturno”, po meri vsake parcele in vsake stranke.
Gosak pravi, da je rešitev v inteligentni standardizaciji: osnovni elementi naj bodo fiksni, arhitekturna nadgradnja pa naj omogoča individualnost — vendar znotraj omejitev, ki omogočajo hitrost in učinkovitost.
Tudi LynxCraft platforma vidi prihodnost prav v tem prepletu standardizacije, digitalizacije in individualne nadgradnje.
AI bo prišel – vprašanje je, kdo ga bo znal izkoristiti
Gosak odkrito prizna, da industrija AI-ja še ne izkorišča. Procesi so kompleksni, variabilnih je ogromno, tradicionalni način dela pa je globoko zakoreninjen. A hkrati priznava, da bo AI najprej prevzel rutinske, ponovljive naloge in s časom postal nujen del vseh podjetij – tudi v gradnji.
