Nepremičninski trg v Sloveniji: Pogovor z Matejem Rigelnikom
Uvod v aktualne izzive
V drugem pogovoru v sklopu Lynx Podcasta je bil gost Matej Rigelnik, dolgoletni strokovnjak za finance in nepremičninske trge. Rigelnik je kariero začel v NLB, nato prevzel vodenje Triglav Skladov in kasneje Union Hotelov. Danes deluje kot partner in izvršni direktor pri Equinos nepremičninski družbi. Njegove izkušnje segajo od bančništva in upravljanja premoženja do hotelskega menedžmenta in nepremičninskih investicij.
Pogovor je bil namenjen razumevanju premikov na nepremičninskem trgu v Sloveniji, predvsem v kontekstu lastništva, tržnih trendov ter vplivov demografskih in gospodarskih dejavnikov. V ospredju so bila vprašanja dostopnosti stanovanj, profesionalizacije trga ter vloge države in institucionalnih vlagateljev.
Lastništvo nepremičnin v Sloveniji
Ena izmed ključnih tem pogovora je bila koncentracija lastništva nepremičnin. V Sloveniji je še vedno velik delež prebivalstva lastnikov nepremičnin, vendar se ta delež zmanjšuje. V devetdesetih letih je lastništvo obsegalo približno 85 % gospodinjstev, danes pa se je delež spustil na okoli 75 %.
Rigelnik je opozoril, da ta trend pomeni večjo dinamiko na trgu. Povečuje se število najemnikov, kar vpliva na oblikovanje novih investicijskih priložnosti za zasebne in institucionalne vlagatelje. Po njegovih besedah je to premik, ki Slovenijo približuje razvitim evropskim trgom, kjer je lastništvo nižje, najemni trg pa močnejši.
Investicije in koncentracija kapitala
Sogovornik je poudaril, da koncentracija kapitala v rokah večjih vlagateljev ustvarja spremembo v strukturi trga. Vse večje družbe in skladi kupujejo večstanovanjske nepremičnine, kar zmanjšuje dostopnost za posameznike, a hkrati prinaša stabilnost in profesionalizacijo najemniškega trga.
Pri tem je Rigelnik opozoril na dvojno naravo procesa: po eni strani to omogoča večjo učinkovitost, boljše vzdrževanje objektov in dolgoročno stabilnost, po drugi strani pa se povečuje tveganje socialne izključenosti za tiste, ki ne morejo slediti cenam. V Sloveniji se tako vzpostavlja novo ravnovesje med klasičnim lastništvom in institucionalnim upravljanjem nepremičnin.
Vloga demografije in urbanizacije
Pomembno vlogo pri teh spremembah imajo demografski trendi. Mlajše generacije se vse pogosteje odločajo za življenje v mestih, kjer je lastništvo dražje in dostopnost omejena. To povečuje povpraševanje po najemu, zlasti v Ljubljani in drugih večjih mestih.
Rigelnik je poudaril, da urbanizacija ni zgolj slovenski pojav, temveč globalni trend. Posledično se povečuje pritisk na stanovanjsko politiko, ki mora uravnotežiti interese vlagateljev in prebivalcev. Z vidika gospodarstva pa urbanizacija pomeni večje povpraševanje po novih projektih, trajnostni gradnji in prilagajanju potrebam sodobnih prebivalcev.
Stanovanjska politika kot ključni dejavnik
Ena izmed osrednjih točk pogovora je bila vloga države. Rigelnik je jasno izpostavil, da brez premišljene in dolgoročne stanovanjske politike ni mogoče zagotoviti stabilnega razvoja trga. Politika mora zagotoviti okvir, ki spodbuja gradnjo, a hkrati varuje interese prebivalcev.
Pri tem je izpostavil pomen javno-zasebnih partnerstev. Država lahko s spodbudami, transparentnimi razpisi in prilagoditvami zakonodaje omogoči, da se na trgu razvije večje število najemnih projektov, dostopnih širši populaciji.
https://www.youtube.com/watch?v=jlkv8–5r_M
Prihodnost slovenskega nepremičninskega trga
Na vprašanje o prihodnjih izzivih je Rigelnik izpostavil tri ključna področja:
Stanovanjska politika – nujnost jasne strategije, ki bo upoštevala interese države, investitorjev in prebivalcev.
Dostopnost – zagotavljanje, da mlajše generacije ne ostanejo izključene iz možnosti lastništva ali dostojnega najema.
Profesionalizacija trga – razvoj institucionalnih vlagateljev, ki lahko poskrbijo za transparentnost in stabilnost.
Dodaten izziv bo tudi prilagoditev trga trajnostnim smernicam. Evropske regulative spodbujajo energetsko učinkovitost in nizkoogljične rešitve, kar bo vplivalo na prihodnje investicije in vrednotenje nepremičnin.
Sklep
Pogovor z Matejem Rigelnikom je razkril kompleksnost slovenskega nepremičninskega trga. Kljub visoki stopnji lastništva so spremembe očitne – najemni trg raste, investicije se koncentrirajo, demografski pritiski pa zahtevajo nove rešitve.
Rigelnik je poudaril, da prihodnost zahteva preudaren pristop, kjer se bo povezovalo javno in zasebno, kratkoročne priložnosti in dolgoročne rešitve. Samo tako bo mogoče zagotoviti, da bo slovenski nepremičninski trg ostal dostopen, stabilen in primerljiv z evropskimi standardi.
