Umetna inteligenca, BIM in prihodnost dela: dr. Žiga Turk o tehnologiji, ki preoblikuje svet
Pogovor z enim najpomembnejših slovenskih strokovnjakov za informacijske tehnologije in digitalno prihodnost gradbeništva.
Dr. Žiga Turk je profesor gradbene informatike na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, publicist, nekdanji minister in mednarodno priznan strokovnjak za umetno inteligenco, BIM ter prihodnost družbe. V svoji več kot 40-letni karieri je postal eden tistih redkih mislecev, ki znajo premostiti akademski svet, politiko in podjetništvo. V najnovejši epizodi Links podcasta je delil svoja razmišljanja o tem, kaj nas čaka v digitalni prihodnosti – in zakaj bi morali biti vznemirjeni, ne prestrašeni.
Tehnološke disrupcije se ponavljajo – vsakič z novimi zmagovalci
Dr. Turk ima tehnologijo v krvi še od sredine osemdesetih let, ko je sooblikoval legendarno revijo Moj Mikro. Toda to, kar danes opisuje kot eksponentni razvoj, ni le nostalgija – je sistemski vzorec.
Vsaka velika tehnološka sprememba po njegovem mnenju odpre prostor za nova podjetja in nova razmerja moči. Enako se je zgodilo z osebnimi računalniki, internetom, iskalniki in oblakom. Zdaj je na vrsti umetna inteligenca.
OpenAI danes konkurira Googlu. Nvidia je prehitela Intel. Podjetja, ki jih pred desetimi leti nihče ni poznal, danes oblikujejo svetovno ekonomijo. In prav to je ključna priložnost za mlade: nove tehnologije vsakič znova odprejo prehitevalni pas za tiste, ki so dovolj hitri in pogumni, da skočijo vanj.
BIM: revolucija, ki se je zgodila tiho
BIM (Building Information Modeling) je v gradbeništvu prisoten že desetletja, a se mnogi še vedno sprašujejo, zakaj je sploh tako revolucionaren. Turk ga opisuje preprosto: gre za boljše upravljanje z informacijami. Namesto da bi iste podatke odkrivali vsakič znova, jih enkrat strukturiramo in nato uporabljamo skozi celoten življenjski cikel objekta.
Toda Turk opozori na pogosto napako: informacije niso cilj, so orodje. Njihova vrednost se meri v tem, ali nekomu omogočajo, da naredi pravo odločitev. Preveč informacij je enako problematično kot premalo.
Gradbeništvo ostaja panoga prototipov – vsak objekt je unikat. A prihodnost leži v tem, da znotraj vsakega unikata prepoznamo ponavljajoče se vzorce in jih industrializiramo. V programiranju nihče ne piše iste kode dvakrat – knjižnice, moduli in skupne platforme so standard. Gradbeništvo bi moralo iti v isto smer.
Evropa zamuja – in regulacija ni rešitev
Eden bolj provokativnih delov pogovora je bila analiza razkoraka med Evropo in Ameriko pri razvoju tehnologije. Statistika je brezobzirna: od sto največjih tehnoloških podjetij jih je velika večina ameriških, pri generativni umetni inteligenci pa Evropa skorajda ne obstaja na zemljevidu.
Turk vzrok vidi v kulturni razliki. Amerika je bila zgrajena na tveganju – tisti, ki so odšli tja, so pustili za sabo varnost in šli po svoje. Ta mentaliteta se kaže v ekosistemu, ki nagrajuje vztrajnost, pogum in pripravljenost pasti ter vstati.
Regulacija umetne inteligence, ki jo Evropa pionirsko uvaja, po Turkovem mnenju ne bo rešila zaostanka – nasprotno, ga bo poglobila. Najnovejše tehnologije prihajajo v Evropo z zamudo, kar škodi vsaki panogi, ki bi z umetno inteligenco lahko postala produktivnejša. Anglosaksonski pravni sistem ima tu prednost: ne temelji na vnaprej napisanih zakonih, ampak se sproti prilagaja sodni praksi.
Umetna inteligenca ne bo ukinila dela – a bo preoblikovala vse
Strah pred izgubo delovnih mest ob vsakem tehnološkem preskoku je star toliko kot industrija sama. Turk ga postavlja v zgodovinski kontekst: tehnični risarji so praktično izginili z avtomatizacijo, a so se prekvalificirali in danes delajo kaj drugega. Pralni stroj ni uničil dela gospodinj –spremenil je, kakšno delo opravljajo.
Toda Turk opozori na subtilnejšo nevarnost. Delo ni le ekonomska kategorija – je temelj, ki strukturira naše odnose, daje smisel in vzdržuje socialno tkivo. Tam, kjer ljudje nimajo dela, nastajajo praznina, odvisnosti in socialni razpad. Brezdelje ni svoboda – je problem.
Prava prihodnost dela torej ni brezdelje, ampak delo, ki je bolj prijetno, bolj smiselno in manj monotono. Tehnologija naj nam jemlje naloge, ne smisla.
Sporočilo za mlade: izberite, kar se zdi malce preveč zahtevno
Na koncu pogovora je dr. Turk ponudil nasvet naslednji generaciji – tistim, ki danes vstopajo v svet tehnologije, podjetništva ali akademije. Njegova popotnica je preprosta: razgledujte se po priložnostih, ki se odpirajo, in izberite tisto, ki se zdi rahlo zunaj dosega. Hodite po tej poti. Padci so del poti – ne razlog za obup.
Celoten pogovor z dr. Žigo Turkom si lahko ogledate v najnovejši epizodi Links podcasta.
